Uvod

V hidroloških sistemih vode neovirano prestopajo državne meje, z njimi pa se lahko hitro širi tudi morebitno onesnaženje.

Tak primer onesnaženja je lahko razlitje nevarne snovi v reko Sočo na slovenskem ali italijanskem ozemlju. Soča namreč napaja aluvialni vodonosnik, iz katerega črpajo vodo za oskrbo Trsta in okolice v Italiji in deloma vodonosnik Krasa, ki zagotavlja pitno vodo petim kraškim in trem obalnim občinam v Sloveniji. Soča se izliva v Jadransko morje blizu Trsta, zato onesnaženje reke Soče predstavlja tudi potencialno onesnaženje morja v Tržaškem zalivu. Poleg tega lahko viri pitne vode zagotavljajo pitno vodo za naselja na obeh straneh meje.

Tak primer je izvir oziroma vodovodni sistem Mrzlek, ki je sicer tudi največji vodovod v Goriški statistični regiji. S pitno vodo oskrbuje prebivalce na območju Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter-Vrtojba in Občine Renče-Vogrsko v Sloveniji in prebivalce Občine Gorica v Italiji.

Zaradi navedenih razlogov moramo v smislu upravljanja z viri pitne vode obravnavati čezmejno območje kot enoten sistem in skupno načrtovati aktivnosti za njegovo ustrezno in pravočasno zaščito.

Namen in cilji projekta

Namen triletnega projekta je vzpostaviti enoten čezmejni sistem ukrepanja Civilne zaščite v primeru ogroženosti virov pitne vode zaradi tehnološkega tveganja in naravnih nesreč ter s tem prispevati k razvoju novih informacijsko–komunikacijskih tehnologij in trajnostni teritorialni integraciji ter ohranjanju okolja na območju Goriške, Obalno–kraške, Gorenjske statistične regije in Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.

Hidrološki sistemi niso omejeni z državnimi mejami, vplivi onesnaženja se lahko neovirano širijo preko meja, zato je potrebno njihovo integrirano čezmejno koordinirano upravljanje.

Izdelali bomo čezmejno usklajen algoritem ukrepanja Civilne zaščite, podprt z GIS (geoinformacijskim sistemom) virov pitne vode, ki bo pomembno funkcionalno orodje za takojšnje in učinkovito ukrepanje vseh inštitucij in organov v primeru intervencije. Ključna pridobitev projekta bo nadgradnja GIS s hidrogeološkim modelom za kraški vodonosnik Trnovsko-Banjške planote in aluvij Soče, ki sta glavna skupna vira pitne vode za čezmejno goriško-tržaško območje ter z odločitvenim podpornim sistemom (DSS/SDSS), ki bo temeljil na analizi kazalnikov vpliva rabe tal na vire pitne vode.

Ob uskladitvi hidrogeoloških strokovnih podlag in testiranju različnih možnih scenarijev onesnaženja virov pitne vode v izrednih dogodkih ter s pomočjo koordinacije in krepitve skupnega spremljanja, nadzora in preventivnih ukrepov na območjih s povečanim tveganjem, bomo na čezmejnem območju omejili nevarnosti onesnaževanja pitne vode, reke Soče in morja v Tržaškem zalivu.

Predvidene aktivnosti s sodelovanjem partnerjev z obeh strani meje, ki bodo vključevale izmenjavo znanja in informacij ter vzpostavitev usklajenega GIS sistema in algoritma ukrepanja Civilne zaščite v primeru ogroženosti virov pitne vode, bodo okrepile ozemeljsko kohezijo znotraj funkcionalnih čezmejnih območij. Izdelan enoten GIS sistem virov pitne vode za izredne dogodke nadgrajen s hidrogeološkim modelom in odločitvenim podpornim sistemom, ki bo temeljil na analizi kazalnikov vpliva rabe tal na vire pitne vode, bo pomembno funkcionalno orodje za hitro in učinkovito ukrepanje vseh inštitucij in organov aktiviranih za intervencijo v primeru ogroženosti virov pitne vode. S tem bomo prispevali k skupnemu preprečevanju posledic naravnih nesreč in tehnološkega tveganja na območju Goriške Gorenjske in Obalno-kraške statistične regije in Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine.

Rezultate hidrogeoloških raziskav bomo uporabili v operativnih postopkih zaščite virov pitne vode v sistemu Civilne zaščite obeh čezmejnih območij, kar bo omogočilo prenos temeljnih raziskav v prakso. Oblikovali bomo mrežo partnerjev, ki bo prispevala k izboljšanju sistema komuniciranja med strokami in čez mejo.

Rezultati projekta

• Izdelan enoten čezmejen algoritem ukrepanja Civilne zaščite v primeru ogroženosti virov pitne vode v izrednih dogodkih in razmerah.
• Izdelan skupni GIS virov pitne vode za deželo Furlanijo Julijsko krajino, Goriško, Gorenjsko in Obalno–kraško statistično regijo, nadgrajen s hidrogeološkimi modeli Trnovsko-Banjške planote in aluvija reke Soče ter z metodami analize prostora in upravljanja z okoljem za območje Soške nižine, je orodje za hitro opredelitev ogroženih virov in načrtovanje ukrepov v izrednih dogodkih.
• Izdelane smernice za razvoj sistemov za podporo prostorskemu odločanju (SDSS) za zmanjšanje antropogenih vplivov na vodonosnike.
• Izdelane smernice za spremljanje kakovosti kraških vodnih virov v rednih in izrednih razmerah.
• Uvedena COLILERT in ENTEROLERT metoda za hitro mikrobiološko testiranje vod.
• Predstavitev in objava doseženih rezultatov javnosti.

Dodane vrednosti projekta:

 
Trajanje projekta: 2.11.2011 – 2.11.2014

Vrednost projekta: 1.349.300,17 EUR

Delovni sklopi projekta

• WP1 Koordinacija in upravljanje projekta
• WP2 Pripravljalne aktivnosti
• WP3 Skupni projektni portal
• WP4 Algoritem ukrepanja
• WP5 GIS virov pitne vode
• WP6 Hidrogeološka nadgradnja GIS virov pitne vode
• WP7 Dopolnitev sistema GIS z metodami analize prostora in upravljanja z okoljem
• WP8 Uvedba COLILERT in ENTEROLERT metode
• WP9 Komunikacijski načrt: predstavitev in objava doseženih rezultatov javnosti