Opis izvajanja aktivnosti

Izdelava enotnega čezmejnega algoritma ukrepanja Civilne zaščite v primeru ogroženosti virov pitne vode v izrednih dogodkih in razmerah – za statistične regije: Goriška, Gorenjska in Obalno-kraška

V prvem letu projekta smo slovenski projektni partnerji v sodelovanju z URSZR (Izpostava Kranj in Koper) ter Poklicno gasilsko enoto Nova Gorica (PGE Nova Gorica) izdelali enoten algoritem ukrepanja za varovanje virov pitne vode v izrednih dogodkih in razmerah za Goriško, Gorenjsko in Obalno-kraško statistično regijo.

V času priprave algoritma smo izvedli številne sestanke z organi, enotami in službami v regijah, ki so aktivirane v primeru ogroženosti virov pitne vode, z namenom usklajevanja različnih tem, vprašanj pri oblikovanju dokumentov algoritma.

Izdelan algoritem ukrepanja smo nato predstavili na skupnih regijskih sestankih na temo »Algoritem ukrepanja za varovanje virov pitne vode v izrednih dogodkih«, na katere smo povabili vse organe, enote in službe vključene v algoritem ukrepanja (gasilske enote, upravljavce vodovodnih sistemov, predstavnike vseh občin Goriške, Obalno-kraške in Gorenjske regije, URSZR, inšpekcijske službe (ZIRS, IRSKGHO, IRSVNDN), policijo, hidrogeologe…) ter predstavnike Direktorata za okolje MKO in Direktorata za javno zdravje MZ. Regijski sestanek za Goriško statistično regijo smo izvedli 12.10.2012 v Obrtnem domu v Novi Gorici, za Gorenjko statistično regijo 22.10.2012 na ZZV Kranj, za Obalno–kraško statistično regijo 5.2.2013 na ZZV Koper.

Algoritem ukrepanja za varovanje virov pitne vode v izrednih dogodkih vključuje potek obveščanja in alarmiranja pristojnih organov, enot in služb v primeru ogroženosti virov pitne vode v izrednih dogodkih in razmerah, predvsem kot je razlitje nevarnih snovi v vodozbirnem območju vodnih virov, kakor tudi ogroženost virov pitne vode ob pojavu naravnih (poplava, potres, požar, veter, zmrzali…) ter drugih nesreč (izpad električne energije, radiološke ali nuklearne nesreče…).

Namen algoritma je usklajeno, takojšnje in učinkovito ukrepanje za varovanje virov pitne vode v izrednih dogodkih in s tem zagotavljanju varne vodooskrbe v čezmejnem območju Goriške, Obalno-Kraške in Gorenjske statistične regije v Sloveniji ter območju Furlanije Julijske krajine v Italiji.

Za učinkovito izvajanje algoritma ukrepanja je izrednega pomena poznavanje pristojnosti ter medsebojno sodelovanje vseh organov, enot in služb vključenih v algoritem. V ta namen smo izdelali tudi opisni del algoritma.

Publikacija z algoritmom ukrepanja in opisnim delom algoritma.

Izdelava enotnega čezmejnega algoritma ukrepanja Civilne zaščite v primeru ogroženosti virov pitne vode v izrednih dogodkih in razmerah – za Avtonomno deželo Furlanijo Julijsko krajino

Oddelek za matematiko in geološke vede (PP5) in Civilna zaščita Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine (PP7) so v sodelovanju z Gasilci in Deželno agencijo za varstvo okolja (ARPA) pripravili algoritem ukrepanja, ki se ga bo Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina posluževala v primeru ogroženosti virov pitne vode v izrednih dogodkih in razmerah.

V takšnih kritičnih situacijah, vstopijo v akcijo Deželna civilna zaščita, prizadete občine, upravljalci vodovodov, državne gasilske enote, Deželna agencija za varstvo okolja, območna zdravstvena služba ter po potrebi prefektura in lokalne skupnosti.

Algoritem vključuje potek obveščanja in alarmiranja pristojnih organov, enot in služb v primeru izrednih dogodkov (plazov, potresov, poplav in razlitja nevarnih snovi), pri katerih pride do ogroženosti vodnih virov, ki napajajo deželne vodovode.

V Avtonomni deželi FJK kot tudi v Italiji nasploh, so upravne pristojnosti odvisne od vrste in razsežnosti dogodka. Člen 2. Zakona 225/1992, ki zadeva ustanovitev Državnega sistema Civilne zaščite, opredeljuje vrste dogodka ter upravne pristojnosti na podlagi geografske razsežnosti in stopnje ogroženosti (dogodki A – obvladljivi na občinski ravni, dogodki B – pokrajinska ali deželna raven, dogodki C – državna raven).

Potek obveščanja in alarmiranja je definiran po tako imenovani metodi “Augustus”, ki gleda na upravljalca kritične situacije kot na organ, ki opravlja več (navadno 14) specifičnih funkcij v različnih sektorjih. Za vsako funkcijo je odgovoren institucionalni organ, ki ustrezno odgovarja določenim nalogam in ki je v primeru kritične situacije poklican da pristopi k sestavi Operativnih centrov. Obveščanje dogodka pristojnim organom poteka na različne načine na podlagi vrste dogodka (opisni del algoritma).

Publikacija z algoritmom ukrepanja in opisnim delom algoritma.

Dodane vrednosti projekta: