Opis izvajanja aktivnosti

Pomen poznavanja hidrogeoloških značilnosti pri načrtovanju ukrepov za varovanje vodnih virov ob izrednih dogodkih

Za pripravo ustreznih načrtov ukrepanja ob izrednem dogodku je potrebno upoštevati hidrogeološke, klimatske in hidrokemične značilnosti območja. Od teh je namreč odvisno, na kakšen način in v kakšnem obsegu se bo morebitno onesnaženje širilo proti vodnim virom. Z vključitvijo hidrogeološkega in hidrokemičnega modela v GIS virov pitne vode je možno hitro priti do informacije o tem, kateri vodni viri in v kolikšni meri so ogroženi, v skladu s pripravljenim algoritmom ukrepanja pa potem izdelati načrt potrebnih ukrepov.

Hidrogeološki model kot del GIS virov pitne vode je bil izdelan in testiran za izbrani območji Trnovsko-Banjške planote in aluvija reke Soče. Trnovsko-Banjška planota je zgrajena iz karbonatnih kamnin, znotraj katerih je razvit obsežen kraški vodonosnik, ki hrani velike količine podzemne vode, prazni pa se skozi velike kraške izvire na obrobju v dolinah Soče, Vipave in Idrijce. Številni od njih (npr. Mrzlek, Hubelj, Kajža) so zajeti za vodooskrbo, zato je to območje najpomembnejši rezervoar pitne vode znotraj Goriške statistične regije. Medzrnski vodonosnik v aluviju reke Soče, ki ga sestavljajo fluvialni in fluvioglacialni prodnato peščeni sedimenti s posameznimi lečami konglomeratov, je najpomembnejši vir pitne vode na italijanski strani projektnega območja. Glavno hidravlično povezavo med obema vodonosnikoma predstavlja reka Soča.

Opis metod dela in rezultati

Na osnovi vseh zbranih podatkov o značilnostih obravnavanega območja, izvedene študije procesov širjenja onesnaževal in testiranja različnih scenarijev smo oblikovali hidrogeološki model za vključitev v GIS virov pitne vode. Zaradi različnih značilnosti kraških in medzrnskih vodonosnikov smo za območji Trnovsko-Banjške planote in aluvija Soče uporabili različne metode. V oporo hidrogeloškem modelu je bila tudi opredelitev geokemičnih značilnosti na osnovi kemijskih in izotopskih analiz kationov, anionov in slednih prvin.
 
Poročilo o sledilnem poskusu na lokaciji Malo polje pri Colu

Kraški vodonosniki so zaradi posebnih značilnosti izjemno ranljivi za posledice različnih virov onesnaževanja in dobro poznavanje teh značilnosti je predpogoj za ustrezno varovanje kraških vodnih virov. Za območje Trnovsko-Banjške planote so bile posamezne skupine pridobljenih in ustrezno obdelanih podatkov (osnovne geološke, hidrogeološke, hidrološke, geokemijske, klimatske in vegetacijske značilnostih, razmerja med območji različne prepustnosti, smeri in hitrosti podzemnega pretakanja vode, prispevna zaledja posameznih vodnih virov, ipd.) uporabljene pri oblikovanju karte ranljivosti, ki prikazuje območja z različno stopnjo verjetnosti pojava onesnaženja. Karta ranljivosti je bila uporabljena pri izdelavi karte izohron, na kateri je ocenjen najkrajši čas prenosa morebitnega onesnaženja od točke izrednega dogodka do vseh pomembnejših vodnih virov.

Za območje aluvija reke Soče je bila karta ranljivosti izdelana po metodi SINTACS (Civita in Di Maio, 2000), ki z uporabo GIS orodij združuje 7 tematskih kart (globina do nivoja podzemne vode, efektivna infiltracija, lastnosti nezasičene cone, lastnosti tal, hidrogeološke značilnosti vodonosnika, prepustnost vodonosnika in naklon pobočja). Pri tej metodi so upoštevani različni parametri, ki so ključni za določitev naravne ranljivosti vodonosnika; npr. litologija, struktura in geometrija hidrogeološkega sistema, lastnosti tal in zgradba pokrova, značilnosti sistema napajanja in praznjenja ter fizikalni in kemijski procesi, ki vplivajo na kakovost podzemne vode in širjenje onesnaževal, ki lahko vstopijo v sistem. Odnos med površinskimi in podzemnimi vodami, opredeljen v hidrogeološkem modelu, izhaja tudi iz razporeditve kemičnih in izotopskih parametrov (naravnih sledil) v vodonosnikih, njihova analiza pa prispeva k razumevanju značilnosti delovanja aluvialnega vodonosnika in določitvi območij ranljivosti.

Za simulacijo razmer ob izrednem dogodku, pri katerem pride do vnosa onesnaževala, je bil razvit hidrogeološki scenarij za študijsko območje aluvija reke Soče. Ta scenarij omogoča rekonstrukcijo globin do kamnine v podlagi in prepustnosti aluvialnih sedimentov. Pri simulaciji so bile upoštevane najslabše možne razmere: nesreča se zgodi med dva dni trajajočo poplavo reke Soče, ko je voda v vodonosniku na najnižjem nivoju in se večinoma napaja iz reke.

Ob vnosu podatkov o izrednem dogodku v GIS virov pitne vode, ki povezuje zgoraj predstavljene hidrogeološke modele, je možno določiti, kateri vodni viri so ogroženi in približno v kakšnem času in v kakšnem obsegu lahko pričakujemo pojav onesnaženja v njih. Na tej osnovi so potem v sistemu algoritma ukrepanja predlagani potrebni ukrepi.

Osnovne hidrogeološke značilnosti obeh študijskih območij in rezultati izvedenih projektnih aktivnosti v delovnem sklopu 6 so predstavljeni v publikaciji »Hidrogeološke in prostorske raziskave ter geoinformacijski sistem projekta GEP«.
 
Smernice za spremljanje kakovosti kraških vodnih virov

Dodane vrednosti projekta:

• Hidrogeološke raziskave projekta GEP je MKO RS uporabilo za pripravo strokovnih podlag za Uredbo o vodovarstvenih območjih vodnega telesa vodonosnikov Trnovsko-Banjške planote.